CELICE LAHKO OHRANJAMO MLAJŠE

Enkratnost človeškega organizma se kaže v njegovi zgradbi. Z okoli 70 biljoni celic se lahko primerja le z neskončnostjo vesolja. Vsaka posamezna celica pa je sestavljena iz okoli 500.000 sestavnih delov.

Vsaka celica je podobna velikemu, živahnemu mestu, sestavljenemu iz najrazličnejših delov, od katerih vsak opravlja naloge, za katere je usposobljen: Zaščite, proizvodnja encimov, izkoristek hranil, pridobivanje energije,... Celica je zato osnovna gradbena in dejavna enota vsakega živega organizma. V človeškem telesu imamo približno 100 različnih vrst celic, ki skrbijo, za normalno delovanje organizma. Oblika in zgradba celice sta prilagojeni delu, ki ga opravlja. Po videzu in delovanju so torej celice različne, prilagojene svoji vlogi. Pravimo, da so diferencirane in specializirane. Tako so eritrociti (rdeče krvničke) odgovorni za prenos kisika, živčne celice za prevajanje dražljajev, mišične celice so usposobljene za krčenje, žleze za tvorbo izločkov,...
Kljub svoji drugačnosti, se kažejo nekatere splošne značilnosti njihove sestave oziroma zgradbe.

Celice lahko razdelimo na večcelične enote kot so celično jedro, mitohondriji, Golgijev aparat, citoplazma, organeli, itd., in na celične prostore, ki opravljajo čisto druge naloge. Taka razporeditev omogoča, da v isti celici sočasno potekajo različni procesi, ki niso odvisni eden od drugega. Notranjost celic je kot vidimo sestavljena iz tekočih in "trdih" sestavin. Tudi zunanjost obdaja tekočina, ki vsebuje glukozo, sestavine beljakovin, hormone in ione. Glede na potrebo po hranilih se med notranjo in zunanjo celično tekočino izmenjujejo biološke snovi in kisik.
Če podrobneje pogledamo posamezne dele celic lahko ugotovimo kako pomemben del nalog opravljajo vsak trenutek našega življenja. Naj v nadaljevanju podam kratek opis in vlogo njenih najpomembnejših delov:

• CELIČNA MEMBRANA : je oljnato tekoča. V njej so zbrani receptorji (sprejemniki) za različne hormone, encime in hranila, ki prihajajo v notranjost celice preko krvnih kapilar po katerih se vsaka celica oskrbuje. V njej so encimi, transportni proteini in imunska telesca, ki uničujejo prodirajoče bakterije in viruse, proste radikale ter druge škodljive snovi. Pravimo ji obrambni zid pred vsiljivci, ki neprestano napadajo celične molekule.
  
• CITOPLAZMA : je vodena in napolnjuje večino celice. V njej plavajo trdne sestavine celice, ki so podobne majhnim vrečicam, kroglicam ali cevčicam. Imenujemo jih organeli. Najpogostejši organeli so ribosomi in lizosomi
  
• RIBOSOMI : so trdni delci, ki jih je v vsaki celici na deset tisoče. Imajo pomembno nalogo predvsem pri celični beljakovinski presnovi. Osredotočajo se na gradnjo in obnovo celičnega jedra ter na izdelavo hormonov in encimov, ki jih človeški organizem ne more dobiti neposredno iz hrane. Ribosome med seboj povezuje mrežasta tvorba (endoplazmatski retikulum).
• GOLGIJEV APARAT : je skladovnica membranskih cistern, ki predeluje v celici sintetizirane snovi in jih izloča v veziklih. Prestreza vse "potujoče" molekule v celici, jih "zapiše" in pošlje naprej.
• MITOHONDRIJI : so energetske tovarne v celici. So največji delci delci v celični plazmi. Vsebujejo encime, ki del energije iz hrane prenesejo v visoko energetske molekule ATP-ja (adenozin tri fosfat). ATP je najpogostejši vir energije za celične procese - npr. gibanje. Imajo zunanjo in notranjo membrano. Zunanja je prepustna za molekule, na notranji pa so encimi dihalne verige. Nekaj energije iz hrane (maščoba ali ogljikovi hidrati) se med procesom presnove (imenovanim Krebsov cikel) uskladišči v molekulah NADH. Visokoenergetska molekula NADH odda elektrone, ki poganjajo protonsko črpalko podobno kot elektrika poganja električno črpalko. Protoni, ki jih protonska črpalka načrpa v notranjost mitohondrija, ustvarijo gradient koncentracije protonov preko notranje membrane mitohondrija. Ta gradient za membrano mitohondrija je kot voda za jezom, ki poganja turbine - ATP črpalke, ki producirajo z energijo nabite molekule ATP.
• LIZOSOMI : nastanejo iz veziklov, ki se imenujejo endosomi (vsebujejo z membrano obdane snovi, ki so vstopile v celico), ko se tem priključijo encimi iz Goglijevega aparata preko transportnih veziklov. V te vezikle lahko vstopijo samo encimi, ki imajo na površini fosorilirane sladkorje (Manoza-6-fosfat).Zanj je značilna velika koncentracija encimov hidrolaz, ki katalizirajo razgradnje. Lizosom je obdan z dvoslojno membrano, v notranjosti pa je pH izrazito kisel. Je eden najmanjših celičnih razdelkov. V lizosomu poteka razgradnja proteinov in nekaterih makromolekul.

Če za naše celice pravilno poskrbimo in jih oskrbimo s potrebnimi hranili in imunsko zaščito imamo lahko dobro ohranjene celice. Z uživanjem zdravju primerne hrane oziroma z nekaterimi hranili lahko celice regeneriramo in ohranimo njihovo mladostno delovanje. S tem pa pomlajujemo tudi sami sebe, saj izkoristimo sposobnost obnavljanja poškodovanih celičnih jeder, ki jim vgrajujemo nove nukleinske kisline. Za pomlajevanje so najpomembnejši lizosomi. Ti mehurčki so napolnjeni z encimi, ki izrabljajo od zunaj sprejeta hranila in tudi celicam lastne gradbene enote. Opredelimo jih lahko kot mesta za notranjecelično prebavo. Celice se začnejo starati, ko imajo lizosomi premalo encimov in ne morejo razgraditi ali predelati dovolj maščob in proteinov. Tako se v celicah kopiči čedalje več lipofuscina, ki nas stara. Lipofuscin je barvilo - najlažje ga zasledimo pri "starostnih pegah" na hrbtni strani rok.
Lipofuscin posledično dela škodo celičnjim jedrom, ki so slabo oskrbovana in začnejo odmirati in z njimi tudi celice.
Ker naše telesne celice nenehno napadajo virusi, bakterije in prosti radikali, jih morajo varovati imunske snovi. Prav zaradi tega moramo redno celice oskrbovati z vitamini še posebno s C in E. V kolikor pa našo hrano dodatno obogatimo z gradbenimi elementi nukleinskih kislin, odločilno prispevamo k obnovi celičnih jeder. Tako lahko pripomoremo, da si pomlajamo telo in dušo.